»Rešitve za energetsko učinkovitost stavb so danes standard vsake naše hiše. S tem minimaliziramo vplive na okolje v fazi uporabe. Danes zato postaja toliko pomembnejše, iz česa so hiše grajene, kakšen je vpliv uporabljenih materialov in procesov na okolje v fazi gradnje ter celotnega življenjskega cikla objekta. Gre za zelo tehnične izračune, kjer nam sama številka ne pomeni veliko, zato smo iskali primerjavo pri drugih aktivnostih, ki so nam bližje. Ugotovili smo, da je recimo ogljični odtis dveh povratnih letov iz Ljubljane v Los Angeles višji, kot je ogljični odtis celotne nosilne konstrukcije – zunanjih in notranjih sten in medetažne konstrukcije v eni naši hiši,« je povedala vodja trajnosti in razvoja v Lumarju Nataša Teraž Krois.
Okoljski vplivi uporabljenih materialov
Danes je visoka raven energetske učinkovitosti v novogradnjah postala standard, ki aktivno prispeva k zmanjševanju porabe energije in negativnih vplivov na okolje med uporabo stavb. Zato v ospredje vse pogosteje stopajo okoljski vplivi materialov, ki se uporabljajo v fazi gradnje. Razumevanje teh vplivov na okolje je ključnega pomena za trajnostno gradnjo, zato so se v Lumarju odločili uporabiti standardizirano metodo analize življenjskega cikla proizvodov (analiza LCA), ki so jo pripravili na oddelku za gradbeno fiziko Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG). Z njo so temeljito raziskali in ocenili okoljske vplive, povezane z različnimi fazami življenjskega cikla njihovih konstrukcijskih sistemov.
Za konstrukcijske sisteme zunanjih ter notranje stene in stropne konstrukcije je ekipa strokovnjakov ZAG izračunala okoljske odtise za en kvadratni meter sistema s pričakovano življenjsko dobo 60 let. Na podlagi natančnega seznama materialov in mas so izdelali okoljske modele, kjer so bile zajete vse standardizirane faze življenjskega cikla: proizvodnja, gradnja, faza po izteku življenjskega cikla ter vplivi zunaj meja opazovanega sistema. Izračunali so vsebnost biogenega ogljika v vhodnih materialih in surovih proizvodih ter ločeno tudi v embalaži. »Rezultati te analize omogočajo boljše razumevanje in oceno okoljskih vplivov, ki jih povzročajo naši konstrukcijski sistemi. Veseli nas, da so rezultati potrdili, da smo na pravi poti pri ustvarjanju trajnostnih domov, hkrati pa smo prepoznali tudi področja, kjer je mogoč nadaljnji razvoj,« doda Teraž-Kroisova.
Znanje in tehnologija za trajnostno gradnjo
Naslednji korak je objava rezultatov LCA v mednarodno uveljavljenih dokumentih Okoljska deklaracija proizvoda (Environmental product declaration – EPD), kjer se lahko ZAG pohvali z edinim slovenskim programom ZAG EPD. »Za doseganje trajnostnih ciljev je treba upoštevati neodvisne, celovite in ponovljive pristope za merjenje okoljskih odtisov, ki nam bodo omogočili sprejemanje informiranih odločitev. Digitalizacija v gradbeništvu, predvsem informacijsko modeliranje gradenj (Building information modeling – BIM), ki ga vpeljujemo v zakonodajo, bi lahko bistveno olajšala in izboljšala okoljske analize LCA in odločevalcem, na primer javnim naročnikom, ponudila uvid v podatke, ki jih danes nimajo na razpolago,« je povedala vodja oddelka za gradbeno fiziko na ZAG, doc. dr. Katja Malovrh Rebec.
Družinsko podjetje Lumar je v treh desetletjih delovanja zgradilo več kot 2620 montažnih objektov v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, Švici in Franciji. Filozofija podjetja je usmerjena v ustvarjanje kakovostnih objektov, ki ob minimalnem obremenjevanju okolja ponujajo maksimalno bivalno ugodje in visoko energetsko učinkovitost. Z zgodnjo usmeritvijo v trajnostno gradnjo, hitrim vpeljevanjem sodobnih znanj in tehnologij za gradnjo inovativnih objektov v pasivnem standardu ter ustvarjanjem novih se je Lumar uveljavil kot najbolj inovativno in uspešno slovensko podjetje med proizvajalci montažnih objektov. Nove trende trajnostne gradnje prikazuje v vzorčni hiši v Dragomlju, ki je prva slovenska hiša s certifikatom Active House. V letu 2022 so ustvarili 26,4 milijona evrov prihodkov od prodaje.