Prav zato so bili Američani prepričani, da jim mesto v komisiji kar nekako pripada. Izid letošnjega glasovanja imajo za žalitev. Večina njihovih politikov je prepričana, da ni prav, ker njihovega predstavnika ni v komisiji, saj naj bi prav njihova država v zadnjega pol stoletja v svetovni politiki veliko naredila za človekove pravice. Še najbolj pa jih moti, da so bile za članico komisije izvoljene države, ki so znane kot hude kršiteljice človekovih pravic, kamor sodi Sudan, kjer je suženjstvo še vedno nekaj zakonitega. Moti jih, da so med članicami še Sierra Leone, pa Togo, Uganda, Sirija in Alžirija, države, kjer je v minulem desetletju v neusmiljeni moriji med vladnimi enotami in uporniki umrlo najmanj 100.000 ljudi, pa tudi Libija, Vietnam in Savdska Arabija, kjer prav tako ni malo kršitev človekovih pravic.

Američani neradi slišijo tuje očitke o svojih težavah s človekovimi pravicami. Nič kaj radi tudi ne slišijo očitke, da bi hoteli vsemu svetu vsiliti svoje razumevanje teh pravic. Nekateri so prepričani, da so jih iz komisije izključili iz maščevanja, ker so se preveč dosledno zavzemali za njihovo spoštovanje.

Jezni kongresniki

Še posebno jezni so kongresniki, ki prav zdaj razpravljajo o prihodnjem proračunu. Nekaj jih je predlagalo, naj njihova država neha dajati denar za delo svetovne organizacije. Američani zanje prispevajo četrtino potrebnega denarja. Letos naj bi poravnali še slabo milijardo dolarjev dolga, ker niso sproti plačevali članarine. Zdaj so nekateri kongresniki predlagali, naj dolgov ne poravnajo.

Toda oglasila sta se ugledna kongresnika republikanske in demokratske stranke Henry Hyde in Tom Lantos s kompromisnim predlogom, naj bi Američani takoj poravnali dve tretjini dolga, tretjino pa šele potem, ko bi bili znova izvoljeni v komisijo. Predstavniška zbornica je njun predlog sprejela z 252 glasovi proti 165. Za Združene narode bo to zelo boleče, če bo predlog potrdil tudi ameriški senat.

Prav po naključju pa je bil konec tedna pri ameriškem predsedniku na vnaprej dogovorjenem dogovoru prav generalni sekretar ZN Kofi Anan. Poslušati je moral krepke očitke, ker ZDA niso bile izvoljene v komisijo. Predsednik George W. Bush je o tem odgovarjal tudi na novinarsko vprašanje. Vendar je bil njegov odgovor zelo zanimiv. Izključitev svoje države iz komisije je sicer označil za sramotno odločitev, ki spodkopava ugled komisije, novinarjem je povedal, da je o tem resno govoril s Kofijem Ananom, hkrati pa zavrnil predlog predstavniške zbornice. Povedal je, da je njegova država Združenim narodom obljubila poravnavo dolga in obljube zdaj ne sme požreti.

Tudi generalni sekretar Kofi Anan je novinarjem priznal, da sta predsednik in njegov zunanji minister Colin Powell odločno podprlal svetovno organizacijo ter mu obljubila, da bosta skušala še letos poravnati ves zaostali dolg.

Predsednik proti kongresnikom

Iz vsega tega lahko sklepamo, da so Združeni narodi za sedanjo ameriško vlado pomembna organizacija svetovne politike. Očitno bo skušala svoje doseči prav z njo, zato kljub neizvolitvi v komisijo za človekove pravice ne bi rada spodkopala njenega delovanja. Predsednik namerava prek svojih predstavnikov v kongresu vplivati na nadaljnje usklajevanje proračuna med predstavniško zbornico in senatom. Verjetno bo skušal oboje prepričati, naj se odpovedo maščevanju. Hkrati namerava čim prej izbrati novega ameriškega veleposlanika pri svetovni organizaciji. Prejšnji Richard Holbrooke se je umaknil januarja, ko je sedanji predsednik zamenjal prejšnjega. George Bush je za veleposlanika že izbral uglednega diplomata Johna Negropontea, vendar ga senatorji še niso potrdili, menda zaradi nekaterih nejasnosti v zvezi z njegovim delovanjem, ko je bil ameriški veleposlanik v Srednji Ameriki. Prav takrat so namreč Američani oboroževali nikaragovske protivladne upornike, pa vse ni bilo tako, kot bi moralo biti. Američani pa imajo vso možnost, da jih v Združenih narodih že prihodnje leto znova izvolijo v komisijo za človekove pravice. John Negroponte bo moral pač po diplomatski poti poskrbeti za to.